|
T -
Tomislav Ribič
|
|
Pelamo se ovom zemlom proti vetru z verom vu spas brezciljno strezni me / otrezni me / spusti me lažima vu jutarnjim cajtungima strezni me / otrezni me / spusti me ti to moreš, onak kak ti znaš tvoje lasi natoplene zvezdami zpiram srebrom, zpiram rosom z planine psihodelija grmi z starega đuboksa vu kamenoj hiži na početku puščave tam gdi več ne pitaju gdo ste, koje ste vere, koji je vaš Bog (oni imaju svojega Boga, oni imaju svoje trave, oni jemleju svoje trave)
kaj bumo danes!? heroji vunapred zgublenega rata vu beskraju pokidanih dena nudiju nam kaktusov sok z zelene dinje i čips z golim Jezušom vu žutemu krogu jeftinu sobu, gdi mravi zviraju iz sakega kuta i noč uz svetlo natpisa motela v guščerovem gnezdu postela od trnja z Jezušove krune brojili bumo psalme polnočnih kerubina kaj vrneju veru vu srce koje je bilo prazno i lačno i črno i skrito i malo
I vidli bumo Jezuša (za sto eura, obečali su) na početku koji je navek bezkončen kak i puščava
Tomislav Ribič Jezuš vu puščavi
|