DODAJ ILI ISPRAVI TEKST
Trume se zbirajo, matere jočejo, ker so v mesnico peljani sinovi: veza je strgana, žlahtna zavržena storjena žena od žolda k vdovi.
Slišiš le tuljenje, grozno rijuvenje v ulicah sicer veselega mesta: roke se sklepajo, solze prelivajo, ženina bode zgubila nevesta.
Kača neusmiljena hoče nasitena biti od krvi vseh močnih mladenčov: grlo odpira nam, hlapa dim z gobecam, škripa z zobmi v armado Slovencov.
Pukše se svetijo, redi se vidijo lepo v stopinji gredočih žolnirjov. Višji ukažujejo, ž voti se gibljejo vse na besedo, ukaz oficirjov.
Trume zdaj hodijo, grom pa že slišijo daljnih kanon od sovražnika zbranih. Pukše nabasajo, kugle pošiljajo v ž vote od žoldnega ognja obdanih.
Vidi se bliskanje, pekla odpiranje, grom ino žvepne oblake postati, ž vote raztrgati, skokoma dirjati, z mečam noj svincam pravico iskati.
Konca ni ubijenja, krvi prelijenja, grehi človeški so uržah morije, moč, bog, dodeli nam, tvojim služabnikam strgati ketine grešne golj fije!
(1811)
Urban Jarnik Žold
|